EU in ZDA naj bi bili blizu dogovoru, carine bi bile precej nižje od napovedi

Financial Times je še danes dopoldne poročal o tem, da naj bi Nemčija in Francija pozivali druge članice EU, da podprejo strožje povračilne ukrepe za ZDA. Te bi uvedli v primeru, če ameriška administracija do 1. avgusta ne pristane na kompromis, ki bi omilil napovedane 30-odstotne carine za podjetja iz Evropske unije.

Po dogovoru med ZDA in Japonsko o 15-odstotnih carinah, ki se zdi precej ugoden za deželo vzhajajočega sonca, so novinarji ameriškemu finančnemu ministru Scottu Bessentu danes zastavili vprašanje, ali lahko tudi druge trgovinske partnerice pričakujejo podoben dogovor z ZDA. A Bessent je dejal le, da si je Japonska tak dogovor ‘prislužila’ s tem, ko je obljubila “inovativen finančni mehanizem”. V okviru tega bo v ZDA vložila 550 milijard dolarjev, pri čemer bo 90 odstotkov dobička od teh naložb ostalo v ZDA.

Na vprašanje, ali se je tudi EU že domislila česa inovativnega, je Bessent dejal, da še ne, a poudaril, da vidi napredek pri pogovorih z bruseljskimi pogajalci. Napoved povračilnih carin EU s skoraj 100-milijardnim učinkom (več v nadaljevanju) pa je označil za pogajalsko taktiko. “Tudi jaz bi tako ravnal, če bi bil na njihovem mestu,” je dejal.

Nakazuje se preobrat

Popoldne pa sta tako Financial Times kot Reuters poročala, da se EU in ZDA približujejo trgovinskemu sporazumu, na podlagi katerega bi za blago iz EU v ZDA veljala 15-odstotna carinska stopnja. Reuters je kot vir navedel dva neimenovana diplomata.

Pri tem agencija poroča, da bi lahko taka carinska stopnja veljala tudi za avtomobile, ki imajo od aprila dalje 27,5-odstotno carinsko stopnjo. Pogajalci pa bi se lahko dogovorili tudi za nekaj izjem. Financial times omenja letala, žgane pijače in medicinske naprave.

Uradnega dogovora za zdaj še ni.

Berlin in Pariz bolj enotna

Evropska stran upa, da bo z Washingtonom v zadnjem tednu julija sklenila trgovinski sporazum, ki bi omilil namere ZDA o 30-odstotnih carinah.

Analitiki Oxford economics so izračunali, da bi tolikšne carine EU lahko odnesle 0,3 odstotne točke rasti BDP, kar bi evrsko območje pahnilo v stagnacijo in na rob recesije. Kot pravijo, izračun zajema škodo, ki bi jo najbolj občutili farmacevtska in avtomobilska industrija. To sta namreč panogi, ki največ izvažata v ZDA. Analitiki pa so upoštevali tudi posredne učinke na gospodarstvo zaradi povišane negotovosti in zmanjšanega zaupanja med sicer tesno povezanima trgovinskima partnericama.

Pri tem za zdaj še ni jasno, ali bi ZDA 30-odstotne carine uvedle tudi za ti dve panogi ali ne, saj je Trump za avtomobilsko industrijo že uvedel, za farmacijo pa napoveduje panožne carine.

Francija je v preteklih tednih pozivala k zaostritvi pogajalskih stališč do ZDA, medtem ko je Nemčija mirila in se zavzemala za pogovore. V jutranjem članku pa je Financial Times navedel izjavo diplomata, katerega imena časnik ni navedel, da je Nemčija v dneh po Trumpovi napovedi 30-odstotnih carin svoje stališče “spremenila za 180 stopinj”. Berlin naj bi zdaj želel močen pogajalski vzvod.

En paket zamrznjen, drugi na glasovanje

EU je sicer en paket protiukrepov, ki naj bi imel 21 milijard evrov negativnega učinka na ameriški izvoz v EU, že sprejela. A je nedavno uvedbo zamrznila za čas do 1. avgusta, kar so poznavalci razumeli kot znak, da si Bruselj za zdaj ne želi zaostrovanj. To pa naj bi bila zadnja prestavitev, tako da bodo – če sporazuma ne bo – ukrepi z avgustom res začeli veljati.

V igri je še en paket, ki bi po oceni EU ameriški izvoz v EU zmanjšal za 72 milijard evrov. O tem bodo članice glasovale do 6. avgusta. Nemčija in Francija naj bi druge države EU pozivali, da naj podprejo povračilne ukrepe.

Aktivirati tudi najmočnejše orožje?

Evropska komisija pa je po poročanju Financial Times v zadnjih dneh med članicami preverjala tudi podporo za aktivacijo ukrepa zaščite pred gospodarsko prisilo (Anti-Coercion Instrument – ACI). Namenjen je državam, ki bi želele prisiliti EU ali države članice k spremembam politik.

“Aktivacija teh ukrepov bi EU omogočila široko manevrsko polje in ciljno usmerjene odzive na Trumpove carine, tudi na področju storitvene menjave, kjer imajo ZDA z EU trgovinski presežek. Med ukrepi te vrste so lahko dodatne carine, količinske omejitve trgovinske menjave, ukrepi, ki vplivajo na trgovino s storitvami, dostop do javnih naročil, tuje neposredne investicije in pravice intelektualne lastnine,” je nedavno za Forbes Slovenija dejala redna profesorica za področje mednarodne ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Katja Zajc Kejžar.

Poudarila pa je, da je vprašanje, ali bi EU že v tej fazi posegla po teh ukrepih. To bi namreč lahko povzročilo precejšnjo zaostritev odnosov. Aktivacija bi omogočila ukrepanje proti velikim tehnološkim podjetjem, tako imenovani Big Tech industriji. Nekateri ta ukrep vidijo kot najmočnejše pogajalsko orodje EU.

Komisija naj bi se včeraj sestala z veleposlaniki držav članic pri EU. Pri tem dodajmo, da je predsednica komisije Ursula von der Leyen takoj po Trumpovi napovedi 30-odstotnih carin dejala, da ukrep “še ni na mizi”.

Deset dni kasneje je očitno stanje drugačno. Po poročanju finančnega časopisa Nemčija in Francija podpirata uporabo ACI, medtem ko so nekatere države članice zadržane zaradi možnega Trumpovega odziva. “Tiha večina nasprotuje sprožitvi ACI,” je za Financial Times dejal diplomat EU, ki ni želel biti imenovan.

Komisija naj bi bila zdaj pripravljena predlagati ukrep, a le, če bi bila prepričana, da ima zadostno podporo večine držav članic.

Pa Slovenija?

Ministrstvo za gospodarstvo, ki v pogajanjih zastopa Slovenijo, smo vprašali, ali bi podprli dodatne povračilne carine in aktivacijo ukrepa ACI.

Nedavno so nam na ministrstvu dejali, da mora EU po mnenju Slovenije v pogajanjih z ZDA nastopiti “odločno”, da pa se naša država zavzema za preudarnost pri uporabi protiukrepov EU na uvoz izdelkov iz ZDA. Danes so dejali, da na ravni EU trenutno tečejo tehnični pogovori, v katerih sodelujejo države članice, sledila pa bo tudi politična razprava. “Slovenija bo svoje stališče oblikovala potem, ko bomo prejeli in preučili natančen predlog ZDA ter vsebino predlaganih protiukrepov EU,” so v pisnem odgovoru za Forbes Slovenija še povedali na ministrstvu.

Pri Oxford Economics menijo, da je ostrejši odziv EU težko pričakovati zaradi precejšnjih razhajanj v stališčih članic. Kot pravijo, pa bi zaostrovanje s povračilnimi ukrepi zmerno dvignilo inflacijo v Evropi.